PROJEKT ISTER

Namen projekta ISTER je bil ponovno odkriti in oživiti 2000 let staro mrežo cest in naselij, ki so jih Rimljani ustanovili in razvili ob reki Donavi, ter na tej mreži zasnovati eko-kulturne poti. Prizadevali smo si za izboljšanje fizične dostopnosti, vidnosti in vrednotenja rimskih poti in naselbin, za oživljanje antičnih dobrin ter za promocijo neobnovljive, krhke, neraziskane in neizkoriščene rimske dediščine.

Zemljevid v projektu Ister preučevane mreže rimskih cest z naznačenimi partnerskimi kraji. © projekt Ister

Po ozemlju današnje Slovenije, ki se nahaja na stičišču med Alpami in Balkanom ter med Baltikom in Črnim morjem, je že v prazgodovinskem času potekalo več poti. O pomenu prazgodovinskih karavanskih poti pričajo najstarejše legende, ki so se ohranile v besedilih antičnih piscev. Eno od pomembnih poti, ki je ozemlje današnje Slovenije povezovala z Baltikom, so po dragocenem blagu, ki so ga prevažali po njej, poimenovali »Jantarna pot«.

Gradnja ceste, ki je povezovala območje današnje Italije z osrednjo Slovenijo in šla naprej proti vzhodu, je bila ključnega strateškega pomena za rimsko zavzetje regij med Savo in Donavo konec prvega stoletja pr. n. š. Izhodišče ceste je bilo sicer v Akvileji, vendar se je ekipa Mestnega muzeja Ljubljana v okviru projekta ISTER osredotočila na odsek, ki povezuje Fluvio Frigido/Castra (Ajdovščina) z Emono (Ljubljana) in vodi naprej v Atrans (Trojane). Od tam je šla cesta mimo Celeie (Celje) in Poetovia (Ptuj) proti Carnuntumu (Petronell pri Dunaju), pa tudi proti Aquincumu (Budimpešta).

V projektu Ister smo v sodelovanju s kolegi iz Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije na območju južnega dela Emone izvedli georadarske raziskave, da bi izvedeli več o cestah znotraj mesta in tik ob obzidju. Foto: Bernarda Županek/MGML.

RIMSKA CESTA CASTRA (AJDOVŠČINA) – ATRANS (TROJANE)

V projektu Ister smo sledili rimski cesti, ki je vodila iz Akvileje proti vzhodu. Naša raziskava se je začela takoj za mejo z Italijo. Prva postojanka, do katere nas je cesta peljala, je bil Fluvius Frigidus/Castra (Ajdovščina), utrjeno naselje pred vzponom ceste čez Col; sledil je Ad Pirum (Hrušica), potem utrdba na Lanišču, od tam pa smo se skozi Logatec usmerili proti Navportu (Vrhnika). Tu je bilo moč ljudi (ali tovor) peljati naprej po reki Ljubljanici do Emone (Ljubljana), ali pa so – peš, na konju ali v kočiji – potovali po cesti ob robu Barja. Iz Emone je naša cesta vodila naprej do Atransa (Trojane), pomembne carinske postaje. Vse naštete rimske lokacije smo v sklopu projekta Ister označili.

Ostanki obzidja utrdbe Castra (današnja Ajdovščina). Foto: Nuša Videc/MGML.

Avgustejska cesta Akvileja–Emona v bližini današnjega Cola na lidarskem posnetku. Avtor: Dimitrij Mlekuž, Center za preventivno arheologijo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Cesta Akvileja–Emona je tekla mimo trdnjav Ad Pirum (današnja Hrušica) in Lanišče. Foto: Nuša Videc/MGML.

Cesta Akvileja–Emona je tekla mimo trdnjav Ad Pirum (današnja Hrušica) in Lanišče. Foto: Nuša Videc/MGML.

Reka Ljubljanica v sodobni Ljubljani. Ta vodna pot je bila že v prazgodovini ključnega pomena za prevoz ljudi in blaga med Navportom (Vrhniko) in Emono (Ljubljano). Foto: Aarstudio, Mostphotos.

Ostanki Emone v sodobni Ljubljani so povezani v Arheološki park Emona. Avtor: Bojan Lazarević, Agora, d. o. o./MGML.

Na obeh straneh severne emonske vpadnice se je razprostiralo veliko pokopališče. Avtor: Igor Rehar/MGML.

Nekateri odseki cest na širšem emonskem območju so bili povsem ravni. Taka je tudi na lidarskem posnetku vidna lokalna cesta Babna gorica–Ig, ki je tekla po težavnem močvirnem ozemlju Barja. Avtor: Dimitrij Mlekuž, Center za preventivno arheologijo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Ceste so povezovale mesta, spomenike, templje, parcelirana polja – vozle rimskosti v pokrajini. Na fotografiji ostanki monumentalnega južnega emonskega obzidja. Foto: Andrej Peunik/MGML.

Hiperpovezave
Splošne informacije o projektu ISTER:
Turistične informacije o mestu Ljubljana:
Atlas rimskih spomenikov, miljnikov in poti, ki je nastal v okviru projekta ISTER:
Če želite doživeti rimsko kulinariko pod zvezdami, v bližini Jadranskega morja, obiščite Izolo:
V mesecu avgustu lahko na Ptuju doživite rimske igre z rimskimi vojaki; na prireditvi vam bodo predstavili vsakdanje življenje iz tistega časa, kulinariko, obrede, videli pa boste tudi gladiatorske boje.
Odpravite se na pot po rimskem obrambnem sistemu Claustra, kjer boste lahko odkrivali ostanke tega nekdaj mogočnega sistema:
V bližini Ljubljane se lahko odpravite na gozdno arheološko pot Rakitna:
Vedoželjni se lahko vsako leto udeležijo festivala Antika, ki vsakokrat prinese nova spoznanja o izbrani temi s področja antične preteklosti.
Če želite doma pripraviti rimski obrok, si oglejte izbrane recepte iz knjige rimskega kuharja Apicija.
Kratek pregled dejstev o Emoni in virtualni sprehod po najzanimivejših delih rimskega mesta:

Vse poti vodijo v Rim. Avtor: David Krančan, Jurij Bobič/MGML.